Karate je borilna veščina, je Budo – Pot bojevnika. Filozofija karateja temelji na Zenu, ki poudarja enostavnost in samokontrolo, popolno zavest v vsakem trenutku in stanje notranjega miru. Zen je religija antičnih samurajev, pri katerih je razliko med življenjem in smrtjo predstavljal le en zamah meča. Skozi “zazen”, t.j. obliko sedeče meditacije, so lahko samuraji učinkovito umirili svoj duh, ga harmonizirali s telesom, in dosegli enost intuicije ter ukrepanja. Slednje je bilo za njih izrednega pomena pri mečevanju (kenjitsu) ali golorokem bojevanju (jujitsu).

Bushido, kodeks samurajev, je močno uplival na filozofijo karateja. Sensei Gichin Funakoshi je na osnovi Bushido načel sestavil kodeks dvajsetih pravil, Niju Kun, po katerih naj karateisti živijo, vadijo in učijo svoje učence. Prav tako je Funakoshi zapisal tudi etični kodeks, poznan kot Dojo Kun, ki vsebuje pet pravil in usmerja obnašanje karateista, tako v doju (prostoru kjer se vadi) kot tudi na ulici.

Končni cilj karateja leži v harmoniji telesa in duha. Že stari Grki so poudarjali pomen fizične aktivnosti in njeno povezanost z duhom. Skozi dolg in naporen vadbeni režim se učimo obvladovati duha in telo, prav tako pa se učimo tudi obvladovati svoje odnose z drugimi in na ta način rastemo.

»Boj« je širok pojem in presega zgolj interpretacijo fizičnega spopada. Življenje pa nas žal lahko pripelje tudi v situacije, ko je fizičen spopad neizogiben. Morda je ogroženo naše življenje, življenje ljubljene osebe ali kaj podobnega. V takih primerih se je pravično in potrebno boriti z vsem svojim bitjem, z dušo in s srcem.

Največ bojev poteka v nas samih in prav ti boji so za slehernega izmed nas najtežji. Tako se  vsakodnevno srečujemo in bolj ali manj uspešno spopadamo s svojimi lastnimi omejitvami, strahom, bolečino, neodločnostjo, lenobo, razvadami, ipd. S pravilno in disciplinirano vadbo karateja se učimo stalnega objektivnega ocenjevanja in nadzorovanja nas samih s ciljem osvoboditi telo in duha ter ju harmonično povezati v celoto.

Karate poudarja pomen izogibanja konfliktnim situacijam in nikakor ni sredstvo za fizično obračunavanje. Vsako nasilno dejanje je vredno obsodbe. Karate uči poti do samokontrole in stabilnih čustev. Pretepanje, ustrahovanje, maltretiranje in ostale oblike nasilja vsekakor ne sodijo v tak koncept, izražajo pa predvsem nemoč agresorja.